Odkrit osnovni delec bita
Znanstveniki kranjske univerze prišli do senzacionalnega odkritja: dokazali so obstoj osnovnega delca bita.
(Kranj) Raziskovalci katedre za informatiko Univerze v Kranju so včeraj po večletnem trudu razcepili osnovni delec informacije bit na njegove sestavne delce. Do sedaj je veljalo prepričanje, da je bit najmanjša možna enota informacije, kranjski raziskovalci pa so to domnevo ovrgli. V navideznem pospeševalniku so izvajali visokoenergijske trke dveh bitov in opazovali rezultate. Pri trku dveh bitov nasprotnih vrednosti je prišlo do razpada bita z vrednostjo 1, pri čemer je nastal do sedaj še nepoimenovani delec, preostala informacija pa se je oddala v prostor v obliki elektronskega sporočila. Novo odkriti delec je zelo nestabilen, v navideznem vakuumu je obstajal le 10-1223123434124 sekunde. Kljub zelo kratkemu času je znanstvenikom uspelo delec fotografirati in izmeriti njegovo maso, ki znaša le 0,00000000001 % mase enega bita vrednosti 1 oziroma 0,00000002 % mase enega bita vrednosti 0.
Trke bitov je posebna ekipa opravljala v navideznem pospeševalniku osnovnih delcev informacije (NPODS). Za razliko od klasičnih pospeševalnikov delcev so navidezni pospeševalniki mnogo manjši, saj obstajajo le v obliki računalniškega programa. Izgradnja navideznega pospeševalnika (za njegovo obratovanje je potreben osebni računalnik) se je začela že pred desetimi leti, vendar je bil ustrezni računalnik prek javnega razpisa nabavljen šele letos. V računalniškem programu so simulirali tako velike energije, da so za vnos podatkov porabili kar štiri dni, saj so morali vpisati več kot 10.000-mestno vrednost. Navidezna energija, ki se je sprostila ob trku dveh bitov, bi zadoščala za oskrbo srednje velikega mesta. Ob trkih so navidezno tresenje tal zaznali tudi seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic, v okolici navideznega pospeševalnika pa so zaznali povečane količine navideznega sevanja.
Na novo odkriti delec nosi informacijo, ki je za nekaj velikostnih redov manjša od informacije enega bita. Kranjski raziskovalci poudarjajo, da bodo njihova odkritja omogočala izdelavo pomnilniških vezij in trdih diskov nesluteno majhnih kapacitet.
